Judges 5

5. Poglavje

1In pela sta Debora in Barak, sin Abinoamov, tisti dan, govoreč: 2Hvalite Gospoda, da so se vodniki postavili na čelo v Izraelu, da je šlo ljudstvo radovoljno v boj! 3Poslušajte, o kralji, nagnite uho, o knezi: jaz, jaz hočem peti Gospodu, hvalo čem citrati Gospodu, Bogu Izraelovemu. 4O Gospod, ko si šel iz Seira, ko si stopal s poljane Edomske, stresla se je zemlja in nebesa so se rosila, da, oblaki so rosili vodo. 5Gore so se raztapljale spričo Gospoda, Sinaj ondi se je topil pred obličjem Gospoda, Boga Izraelovega. 6V dnevih Samgarja, Anatovega sina, v dnevih Jaela so bile prazne ceste, in popotnikom, vajenim gladkih potov, je bilo hoditi po krivih stezah. 7Ni bilo voditeljev v Izraelu, ni jih bilo, dokler nisem vstala jaz, Debora, dokler nisem, vstala, mati v Izraelu. 8Izvolil si je novih bogov Izrael; tedaj je bila vojna pred njih vrati, in ščita in sulice ni bilo videti med štiridesetimi tisoči v Izraelu. 9Srce moje je vdano voditeljem Izraelovim, radovoljnim med ljudstvom: Hvalite Gospoda! 10Premišljajte to vi, ki jezdite na belih oslicah, ki sedite na lepih preprogah, in vi, ki greste po poti! 11Daleč od vpitja strelcev, kjer se zajemlje voda, tam slavé pravična dejanja Gospodova, pravična dejanja njegovega vodstva v Izraelu. Tedaj je doli k vratom šlo ljudstvo Gospodovo. 12Zbudi se, zbudi, Debora, zbudi se, zbudi, zapoj pesem; vstani, Barak, v ujetništvo pelji ujete svoje, sin Abinoamov. 13Tedaj je stopil doli ostanek plemenitnikov in ljudstva; Gospod je zame prišel doli med mogočnimi. 14Iz Efraima so prišli tisti, ki je njih korenina v Amaleku, za teboj, Benjamin, med tvojimi ljudstvi; iz Mahirja so prišli voditelji, in iz Zebulona tisti, ki imajo v rokah vojskovodjevo palico; 15a knezi Isaharjevi so bili z Deboro, in Isahar je bil enak Baraku; v dolino se je drevil, njemu za petami. Pri Rubenovih potokih so bili veliki sklepi srca. 16Zakaj si sedel med ograjami, da poslušaš piskanje pri čredah? Ob Rubenovih potokih so bile velike presoje srca. 17Gilead je ostal pokojno onostran Jordana, in zakaj se je Dan mudil pri ladjah? Aser je sedel na morskem obrežju in ostal pri svojih zatokih. 18Zebulon je ljudstvo, ki je žrtvovalo življenje svoje do smrti, tudi Neftali na visočinah poljan. 19Kralji so prišli in se bojevali; takrat so se bojevali kralji Kanaancev v Taanahu pri Megidskih vodah: nič srebra niso dobili v plen. 20Z neba se je vojskovalo – zvezde so se raz svoje tire vojskovale zoper Sisera. 21Potok Kison jih je odplavil, tisti potok od nekdaj imeniten, potok Kison. – O duša moja, krepko stopaj naprej! 22Tedaj so topotala kopita konj, ker so jih v dir gonili, gonili njih junaki. 23Preklinjajte Meroz, je dejal angel Gospodov, hudo preklinjajte prebivalce njegove, ker niso prišli Gospodu na pomoč, na pomoč Gospodu med junaki. 24Blagoslovljena med ženami bodi Jaela, žena Heberja Kenejskega, blagoslovljena bodi med ženami v šatoru! 25Prosil je vode, da mu mleka, v gosposki skledici mu prinese smetane. 26Iztegne roko svojo po klinu in desnico po težkem kladivu, in udari s kladivom Sisera, mu prebije glavo, stare in predere sence njegovo. 27Pri nogah njenih se zvije, pade, obleži, pri nogah njenih se zvije in zgrudi; kjer se je zvil, tam je obležal mrtev. 28Skozi okno je gledala mati Siserova in vpila žalostna skozi omrežje: Zakaj se tako dolgo ne pelje voz njegov? Zakaj so tako počasna kolesa voz njegovih? 29Modre med njenimi kneginjami ji odgovarjajo, tudi ona si ponavlja odgovor svoj: 30Niso li dobili, ne delijo li plena? ene ali dveh devojk za vsakega moža? Plen pisanega blaga za Sisera, plen pisanih umetnih tkanin, pisane in umetne tkanine za grlo gospe! 31Tako naj poginejo vsi sovražniki tvoji, o Gospod! a kateri ga ljubijo, naj bodo kakor solnce, ko vzhaja v moči svoji! In dežela je imela pokoj štirideset let.
Copyright information for SloChraska